pa ne spet igrce

Bilo je enkrat, nekaj casa nazaj... Sel sem v Ostrigo in videl folk (ne, a res). Ta folk je igral igrce in to ne na racunalniku, igral je DRUZABNE igrce. Nekaj casa jim nisem namenil pozornosti, po parih obiskih pa so bili ljudje drugi, le igrca je bla skoz ista. Ko sem en dan pristopil, sem videl da jo igrajo vsi. Od zadetih, pijanih, majhnih in kratkih do velikih, debelih in treznih; staro in mlado, geeki in normalni ljudje. Nisem si upal vprasat, kaj je ta igrca, ker so jo ocitno vsi poznali in ne samo poznali ampak tudi igrali! Ker geek v meni ni nikoli zamrl je v tistem trenutku zrastel kot feniks iz pepela in igrca je zame postala IGRA.
Kaj sploh so Naseljenci (ali v igralskem zargonu preprosto:"Katan'c")? Igra je preprosta in zapletena obenem. Hitro se jo naucis ampak dolgo casa rabis da jo obvladas. O pravilih ne bom pisal, napisal pa bom, da je igra strateska in ni primerna za mlajse od 13 let. Point je, da s pametnim zasedanjem surovin postavljate naselja in mesta in se s pomocjo cest sirite. Mogoce se vam zdi, kaj zdaj ta osemnajstletnik utruja z igrcam (grow up), ampak ta igra je vse drugo kot na primer clovek ne jezi se. Vsekakor se jo splaca sprobat (polni slovenski naslov: Naseljenci Otoka Katan).
Pustimo to igro zaenkrat ob strani. Ugotovil sem, da ta igra ni edina in pocasi se zdaj razgledujem po novodobni obliki namizne zabave. Vceraj sem igral Spletke in ugotovil, da je ta igra celo boljsa od Naseljencev.

Le zakaj igre in podobno med mladino velja za nizkorazredno obliko zabave (otrosko). Mislim da predvsem zaradi neznanja, verjamem da marsikateri pametnjakovic ne bi bil sposoben igrat podobnih iger. Zakaj poskusajo biti nekateri tako odrasli in se distancirajo od normalnih oblik zabave? Toda, kaj je sploh normalna oblika zabave? Normalno je danes zelo relativen pojem. Tisti "odrasli" kot normalno pojmujejo zabavo na veselici in z Direktom v rokah. Zakaj sem omenil Direkt? Ker sem ga danes kupil... Ampak ne zaradi casopisa, zaradi FILMA. Prilozen film je 21 gramov, danes ga bom pogledal, reziser je Alejandro Gonzales Inarritu, odlicni Mehiski reziser, katerega filmi imajo svojevrsten nacin pripovedovanja. Zakaj vam sploh vse to razlagam? Ker sem ugotovil, da me se vedno privlacijo "otroske" oblike zabave, kot so znanstvenofantasticne nanizanke (X-Files, Star Trek), filmi in predvsem igre!

Ce zakljucim po Starwarsovsko:"Trust your feelings!"

Letalske crte?!

Clanek je v celoti preveden s strani Airliners.net. Avtor je Nick Onkow. Zakaj vam tezim s clanki drugih avtorjev? Zato, ker je to eden najboljsih clankov na temo contrail-ov (crt na nebu). Zakaj prevod? Ker je clanek predober, da bi ga povzemal in ga zacinil s svojim neznanjem o okolju.

Contrail - crta zmrznjenega stisnjenega zraka, ki jo letalo na visokih visinah ponavadi pusca za sabo.

Napisal: Nick Onkow
4 Marec 2006

V clanku avtor z odlicno raziskavo razbije mit o neskodljivosti letalskih crt in opise njihov vpliv na okolje.

"Nase norme, vrednote in zakoni bi morali biti osnovani na prepricanju, da je vsaka generacija na Zemlji le varuh in da mora neokrnjeno predati naprej."

V tem stavku je nekaj ironije, saj trditev pravi, da je dolznost zivecih, da Zemljo in njeno naravo pustijo v najboljsem stanju za prihodnje generacije. Zakaj ironije? To je izjavil znani letalec Charles Lindbergh in prav on je bil prvi, ki je sam poletel cez Atlantski Ocean. Danes je letalska industrija vecja kot so si Charles in drugi ljudje z obdobja zacetka letalske dobe lahko kdajkoli predstavljali in ta industrija se bo sirila in vecala, dokler se bo vecala populacija na Zemlji in se boljsal materialni polozaj ljudi. Komercjalno letalstvo pa prinasa v okolje nekaj unicujocih sprememb. Ko se porablja gorivo, se izpusni plini sproscajo v atmosfero. Tako ni samo z letali, ampak tudi z avtomobili, vlaki, ladjami. Vsi porabljajo gorivo in spuscajo izpusne pline. Le reaktivna letala pa za sabo puscajo - crte. To so dolgi, tanki oblaki (stisnjen zrak zmrzne in dejansko so to kristalcki zmrznjenega zraka), ki prihajajo iz njihovih reaktivnih motorjev v visokih plasteh zemljine atmosfere. Vcasih takoj izpuhtijo in ne predstavljajo nevarnosti. Ko pa so pogoji pravi ne izginejo tako kmalu in prekrivajo zemljo s tanko plastjo oblakov in preprecujejo naraven pobeg toplote ponoci, torej prispevajo k ucinku tople grede. Nekateri pravijo, da crte nimajo nikakrsnega vpliva na okolje, toda dokazi govorijo drugace. Seveda pa obstaja nekaj resitev za ta problem. Letala bi lahko letela na drugih visinah (v nizjih plasteh crt ni) ali pa bi dvignili ekoloske standarde za motorje in naredili bolj prijazne okolju. Znanje, ki smo ga dobili z razvojem radarsko nevidnih vojaskih letal (stealth), bi lahko uporabili na podrocju civilnega letalstva in se tako izognili crtam, ali pa bi se znanje o crtah porabilo pri nacrtovanju letov in bi se tako izognili neugodnim razmeram, ki botrujejo dolgemu obstoju crt. Dokazi kazejo, da so crte prispevale svoj davek pri dviganju temperatur na planetu, od zacetka "reaktivne dobe" (fraza:"jet age"). Ker te dobe se ni konec, potrebujemo dolgorocni nacrt, kako crte prepreciti.

Click for large version

Slika: Josef P. Willems

Kaj sploh so crte? To so oblaki, princip je isti, kot pozimi, ko ti iz ust prihaja topel zrak. Ledeni kristacki se razsirijo po zraku in ustvarijo obliko visinskega oblaka, cirusne oblike, CE so pogoji pravi. Toda kdaj nastanejo te pogoji? Na visinah, kjer ponavadi letijo avioni (nad 26000 cevljev ali okoli 8000 m) so te pogoji prisotni priblizno 10-20% casa. Potrebna je tudi temperatura okrog -40°C. Ceprav je ta odstotek zelo majhen spremenljivo vreme v Severni Ameriki in dejstvo, da ima ta celina dalec najvec letalskega prometa botrujeta k temu, da so pogoji za nastanek crt prakticno ves cas. Svetovno gledano, crte pokrijejo 1% vse povrsine, pricakujejo pa, da bo ta povrsina narasla na 5% do leta 2050. Vprasanje je, kaksen ucinek ima ta cirusna prevleka na segrevanje zemlje pod njo. NASA je med leti 1975 in 1994 naredila veliko raziskav in ugotovila, da so temperatue podrocij, prekritih s to prevleko narasle tudi za 1 stopinjo. Ceprav se ta stopinja zdi zanemarljiva, pomislite, da so bile v ledeni dobi temperature povprecno le 9 stopinj nizje. V studiji meteorologa Keitha P. Shine-a, na podlagi satelitskih posnetkov vidimo, da letala prispevajo 1% h skupni kolicini oblakov na nebu. Pojavile so se tudi napake, saj je tezko lociti letalski cirus od naravnega. Dokler se ni zgodil 11. september, so obstajali skeptiki vseh teorij. Videli bomo zakaj jih je od takrat manj.

Crte ali naravni cirusi?

Nova Fundlandija, 7 maj 1999

Teroristicni napadi, 11. septembra 2001 so bili za nekatere tragedija, za meteorologe pa pravo darilo, saj so se lahko posvetili raziskavam o crtah. Zracni prostor v ZDA je bil tri dni povsem zaprt, to se ni zgodilo ze od sestdesetih let in se verjetno tudi nikoli vec ne bo. Znanstveniki so bili prica trem dnem brez crt. Cakalo jih je sokantno spoznanje. Povprecna dnevna temperatura je eden izmed meril podnebja. To so bili povprecno najbolj razgibani trije dnevi v tridesetih letih (odkar to temperaturo merijo). Razlika med najvisjo dnevno in najnizjo nocno temperaturo ni bila nikoli tako velika. Razlika se je povecala za 2 stopinji! Takrat smo dobili dokaz, da imajo crte vpliv na zemljo pod njimi.

Click for large version

Slika: Josef P. Willems

Severno Morje, 15 Maj 1998

Click for large version

Slika: Jeffwell

Nick Onkow

Nick Onkow je pilot, instruktor letenja in fotograf, njegove slike lahko najdete na strani Airliners.net. Glede na kolicino raziskav, opravljenih za ta clanek je strokovnjak na podrocju contrail-ov.

Crosswind Landing

Ta prispevek posvecam vsem letalskim analfabetom in Nejcu Jemcu...

disclamer: v prispevku bom najprej predstavil angleske izraze, ker slovenskih NI.

Torej, pristanek letala je (ponavadi) zadnja faza leta, ko se letalo ali zival iz visine vrne na tla in zakljuci polet (poznamo tudi touch and go pristanek, kaj pa je pa lahko izveste tako, da preprosto prevedete frazo v slovenscino). V tem prispevku se bom omejil izkljucno na avione.

Pristanek se izvede s postopnim zmanjsevanjem vzgona in hitrosti. Prva faza pristanka je dvig nosu (flare), kjer se spuscanje zmanjsa z dvigom prednjega dela letala (nosu), ker je vzgon ze zelo majhen letalo samo se "pada" in se ne dvigne. To je potrebno storiti zaradi tega, ker se letalo tal dotakne z zadnjimi kolesi in ne s sprednjim, preprosto zaradi tega, ker je zadnjih koles vec in lahko nosijo vecjo tezo, ter zaradi vecje stabilnosti (ce mobitel postavite na en vogal ne bo stal, ce pa ga postavite na dva pa bo :) ). Ko pa se letalo s kolesi dotakne tal, takrat pilot z obcutkom spusti sprednji del in letalo zavira.

To je nek kratek opis idealnega pristanka, kjer letalo leti direktno na stezo in vetra ni. Tu bom uvedel se par pojmov za boljso razlago. Se spomnite narisa, stranskega risa in tlorisa iz osnovne sole, no naris pomeni predmet od spredaj, stranski ris od strani in tloris z vrha. Crne slikce prikazujejo letalo iz tlorisa, siva pa iz narisa. Stranskega risa ni (ni se mi dalo risat, pa saj si predstavljate kako letalo pristaja...).

Zdaj pa h nasemu naslovu... Crosswind landing po slovensko pomeni - pristanek z bocnim vetrom, zaradi terminologije se bomo omejili na crosswind landing. To je povsem normalen manever, ki ga pilot uporabi ob mocnem bocnem vetru, headwind (veter od spredaj) in tailwind (od zadaj) nimata veze za pristanek. Poznamo 3 vrste crosswind pristanka:

De-Crab

Pilot ga izvede tako, da drzi sredisce letala (ce mu ocrtamo krog) na centerline-u (sredinska crta steze). Tik preden pa izvede flare, pa pilot z zadnjim vertikalnim krmilom (ki se nahaja na repu) obrne letalo okrog svoje osi in dvigne nos, letalo pa se elegantno dotakne tal. Ta pristanek je za pilota tezak v smislu orientacije, ker letalo v bistvu gleda proti vetru in bocno na stezo. To je najlazji nacin crosswind pristanka.

Crab

Tehnika je podobna kot pri De-Crabu, razlika pa je, da pilot med flare-om ne izvede poravnave na centerline ampak pristane tako kot je bil obrnjen v zraku in sele na tleh popravi svojo pozicijio. Ta tehnika ni najboljsa.

Sideslip

Zadnja tehnika, ki jo poznamo pa se imenuje "sideslip" (korak vstran). Ta tehnika je najtezja in zahteva veliko izkusenj. Namen je leteti proti centerline-u, najprej letimo v tehniki Crab ali De-Crab, da smo na sredini navidezne sredinske crte. Pilot potem letalo poravna in veter bi ga odnesel, ampak s pomocjo krmila letalo nagne proti vetru in tezisce letala avion avtomatsko prevaga nazaj in letalo pristane poravnano in normalno. Nevarnost je, da bi se avion z motorjem ali konico krila dotaknil steze zaradi prenagibanja.
V mocnem vetru je marsikdaj treba kombinirati crab in sideslip tehnike, kar privede do spektakularnih pristankov, ki pa so za pilota povsem rutinski (ceprav noben polet ni rutinski ;) )


Boeing 737-800 pristaja s pomocjo tehnike sideslip

Tu sedaj nekaj primerov crosswind landinga in nekaj posnetkov, kako naj bi to zgledalo

V Gvineji odkrili obsezne zaloge urana

TV5 poroca, da je v petek Gvinejski minister za rudarstvo in geologijo, Ahmad Kanté sporocil, da so delavci avstralske rudarske multinacionalke Murchison United NL na obmocju Gvineje odkrili obsezne zaloge urana. Kaj to pomeni za to majhno drzavico ni znano, je pa znana usoda drugih, z uranom bogatih afriskih drzav. Vse po vrsti jih izkoriscajo zahodne multinacionalke, ki uran prodajajo ZDA, Rusiji, Kazahstanu, Ukrajini, Avstraliji in Kanadi (ki so najvecje PRIDELOVALKE urana). Kot pridelovalka se steje tista drzava, ki iz uranove rude izloci uran in ga pripravi za bogatenje. To je seveda velik biznis in tudi slovenci kupujemo uranove palice (gorivo za JEK) iz Amerike. Seveda te drzave potem takoj zasedejo vsa uranova polja in dosezejo monopol nad rudo in ne pustijo drugim drzavam da bi kakorkoli prisle sploh blizu le-te (toliko o Iranu in jedrski bombi, vse samo zaradi rude, Iran pa si veca vpliv v Afriki in drzave pridelovalke se bojijo novega igralca na trgu).
Globalna cena urana je po letu 2001, ko je dosegla najnizjo ceno 7$ za funt (1 funt = 0.45 kg) do sedaj in povzrocila zaprtje mnogih rudnikov, od takrat rasla in dosegla danasnjo ceno 113$ za funt.

Prvi komercjalni polet A380

Airbusov velikan - A380 - bo koncno ugledal prvi komercjalni polet. Singapore Airlines, druzba, ki ga bo prva dobila je prevzem napovedala za 15. oktober, prvi polet pa za 25. istega meseca. Prvi polet bo potekal na progi Singapore Changi (SIN (01°21'01"N 103°59'40"E)) - Sydney Kingsford Smith (SYD (33°56'46"S 151°10'38"E)). Razdalja poleta bo 6288 km.
Na tujih forumih, kjer se nahajajo predvsem Boeing fan-i, se pojavljajo opazke kot so:"I'll belive it, when I see it!" Zakaj?

Ce se ne veste, je imel Airbus pri izdelavi letala, ki je najvecje na svetu in bo sprejelo od 550 - 850 potnikov kar nekaj tezav. Ker je proces izgradnje letala zelo dolg, so zaceli zadevo delat v neki starejsi verziji programov, ko pa so prisle nove verzije le-teh pa je Airbus slepo zamenjal programje in pojavile so se nepravilnosti, med drugim tudi to, da so bile zice PREKRATKE. Prvih 7 letal, ki je bilo v tistem trenutku ze izdelanih, so morali popravit, od zaporedne stevilke 7 (proizvodni model MSN 008) pa letala prihajajo iz tovarne izgotovljena. Zaradi teh tezav, Airbus zamuja vec kot 2 leti z dobavo. Kljub temu, mislim da je trg VLA (Very Large Aircraft) zelo velik in mislim da bodo uspeli prodati 350 kosov, kolikor je potrebno za projekt da pride "na nulo".

Zdaj pa se nekaj o A380. Je najvecje potnisko letalo na svetu, prvi polet je bil 27.04.2004, v Tolouse-u, Airbusovem domacem letaliscu. Airbus je dobil 174 narocil za to letalo, iz tovarne jih bo letno prislo okrog 25 (priblizno 2 na mesec). V nasprotju s prepricanjem na letalih ni vse simetricno in popolno, tudi ne industrijsko, marsikaj kar se zvije popravi recimo klepar, ce je kaj preveliko, pobrusijo itd. to je razvidno tudi na sledeci sliki, kjer je colnicek pod levim krilom daljsi, ker se notri pac nekaj skriva in zaradi manjse teze na drugi strani tega ni.

Zaradi udobja ima avion kabino razdeljeno na dele, da zadeva ne izgleda kot neka velika dvorana in tudi zaradi najmanjsega hrupa v kabini (ne bi rekli za take motorje (slika na koncu)), da se ljudje "ne slisijo" med sabo. Ce vas se kaj zanima kar pod komentarje, se bom probu potrudit cim lazje razlozit (ce vem :) ).

razdeljena kabina^^

gigantski Rolls Royce-ov motor Trent 900, ce koga zamika, so na voljo tudi motorji EA GP7200. Obe vrsti motorjev imata potisk 37 (!) ton in letalo pod krili nosi 4.

Rubikova Kocka

Britanski znanstveniki so s pomocjo superracunalnika podrli rekord v resevanju rubikove kocke. Racunalnik je za novi algoritem, s pomocjo katerega lahko clovek kocko premaga v 26 potezah (za eno hitreje kot prejsnji rekorder) potreboval 63 ur. Vprasanje pa je, ce je novi algoritem res hitrejsi od starega, saj za cloveka vsi niso najbolj uporabni (tezko si jih je zapomnit).
Kdor je mislil, da je magicno kocko tezko ali nemogoce sestaviti, to je mit. Vsako, prav vsako kocko (pa naj bo se tako "zmesana") se da sestavit v prvotno stanje (vsaka ploskev svoje barve) v toliko potezah, kolikor jih predlaga algoritem in ne, brez enega algoritma kocke NE boste sestavili, preverjeno se zadeva zaplete pri zadnji ploskvi (in posledicno tudi predzadnji :) ). Vecina "nedeljskih" sestavljalcev kocko sestavi v povprecnem casu ene minute.
Z veseljem bi se posnel pri sestavljanju kocke, ce bi jo znal sestavit. Na youtube-u pa je ze dovolj videov na to temo. Se pa bom potrudil v prihodnje posnet sestavljanje kocke do konca.

Pipistrel in slovenski mediji

Kot nam je pred dnevi porocal nas vrli SiOL, je NASA nagradila letalo Virus, slovenske firme Pipistrel. Pipistrelu cestitam in jim tudi zelim veliko uspehov, moti pa me interpretacija slovenskih medijev.

Lepo po vrsti, ce preberete naslov novice - Nasa Pipistrelov virus nagradila s 100.000 dolarjev - se vsakemu cloveku zdi, da je NASA pac poklicala v Ajdovscino in podjetju poslala 100k dolarjev, kar pa sploh ni res. V novici izvemo, da so bila na preizkusu 3 letala in da je bil Virus najboljsi v naslednjih kategorijah: hitrost letala, vzletno razdaljo, učinkovitost letala, okretnost in glasnost.
Govoril pa sem tudi z nekaterimi ljudmi, ki so letalo DEJANSKO leteli in na zalost to letalo naj ne bi bilo tako superiorno, kot ga prikazuje SiOL (seveda je SiOL novico povzel po STA, kar sledi pa itak veste).
Zanimivo je tudi, zakaj nam STA kar naenkrat poroca o letalskih novicah, ko pa je to le ni nikoli zanimalo (kje je recimo novica, da je Adria zadovoljna z dvema novima letaloma CRJ 900 in da bo kupila se 2 letali tega tipa. Meni se zdi to veliko bolj relevantna novica, saj je Adria vendarle slovenski letalski prevoznik).
Ze vrabci na veji civkajo, da je direktor in ustanovitelj podjetja Ivo Boscarol podpornik Lojzeta Petrleta in da je podjetje od leta 2004 naprej dobilo kar 1.400.567 € in izgubilo le en razpis, medtem ko je na ostalih 5 zmagalo.

Zanimivo, kako tudi obstranske panoge naenkrat postanejo zanimive za Slovensko Tiskovno Agencijo...

Predstavitev virov te spletne strani

Pozdravljeni,

kot prvo bi rad povedal, da skoraj nobena izmed objav ne bo avtorsko delo, vse objave/novice bom povzel po drugih straneh. Na tem mestu bi vam jih rad predstavil in apeliram na vas, da ne berete mojega bloga, ampak da se narocite na RSS novice, medijev katerih novice bom objavljal. Poskusal bom prevesti vecino novic, seveda bom prilozil tudi linke do izvirnih novic, ce pa ne bo casa pa bom v slovenscini napisal samo povzetek in dodal link do novice v izvirniku. Ce poznate se kaksen dober vir informacij, mi prosim sporocite to na E-MAIL (aljosah@kss.si). Novice se bodo pojavljale tekom dneva, mogoce ob 00:01 ali pa 23:59, dolocene ure ne bo, dnevno pa bo 5-10 novic.

1. vir: Al-Jazeera English, je prvi RSS vir, katerega sem dodal v svoj RSS odjemalec (moj je Mozilla Thunderbird, ker imam na enem mestu mejle in novice). Berem ga ze 1 leto. Novice so vecinoma iz sveta politike in predvsem s podrocja Bliznjega Vzhoda, Azije in Severne Afrike (vglavnem muslimanske drzave). Vir oddaja novice v Anglescini, na dan pa posljejo 12-17 novic. Novic iz sveta sporta, kulture, ipd. NI.

2. vir: BBC News, je vir, na katerega sem se narocil nazadnje, na blogu bom objavljal novice s podrocja BBC Tech in BBC World News.
BBC Tech poslje najvec 5 novic na dan (ponavadi po 2), novice pa so predvsem iz sveta raziskav (biotehnologija, nanotehnologija in ostala -tehnologija) in ne toliko aktualnih novic. Vir je v anglescini.
BBC World News pa je vsem poznani, zelo kredibilni in dokaj objektivni vir informacij, katerega lahko gledate tudi na televiziji (na TV oddajajo novice s podrocja BBC Front Page, kjer so zbrane najpomembnejse novice tekom dneva, z vseh podrocij). Poslje najvec novic izmed vseh mojih virov, okrog 20-25 dnevno. Vecine novic ne preberem, ker jih zvem ze iz slovenskega dnevnega casopisja. Porocajo predvsem iz zahodnih drzav in commonwealtha, novic iz Juzne Amerike na njihovem sporedu NI.

3. vir: TV5, je francoska televizija. Narocen sem na vire TV5 Afrique in TV5 Science. Obvesca predvsem o novicah iz francoske interesne sfere (sever Juzne Amerike (gvajane), indijski ocean, bivse francoske kolonije v afriki). TV5 Monde je podoben BBC World, zato ga ne berem. Vsi viri so Francoski!
TV5 Afrique, na dan poslje do 10 novic iz podrocja Afrike, novice so lepo urejene in niso brezvezne (ne porocajo vsak dan o vsaki drzavi, tudi ce se nic ne zgodi), porocajo o vsem, kar se na tem koncu sveta dogaja, razen o sportu ne.
TV5 Science, na dan poslje okrog 7 novic, obvesca o dogajanju na podrocju tehnologije in znanosti, obvesca tudi o aktualnih dosezkih znanosti (primer: dosezeno dno Severnega morja, ipd.) in ekologije. Skratka vir "zelenih" in "sivih" informacij.

4. vir: NY Times, na ta vir nisem narocen, ampak dnevno preverjam clanke, kaj novinarji pisejo americanom :) pac firbec.

disclamer:
Novic iz slovenije ne bom objavljal, razen ce boste bralci pokazali zanimanje tudi za te zadeve.

P.S.: DANES NOVIC NE BO!